Če ne bi imeli v družini luskavice, je enostavno ne bi niti poznala, tako pa jo je imel brat od očeta in ker smo se pogosto videli, sem tudi pri njemu kot otrok prvič videla, kako luskavica izgleda. Meni se je stric zelo smilil in enostavno nisem razumela, kako je lahko nasmejan in kako se lahko šali, ko pa je luskavica pri njemu bila razširjena po celem telesu.
Jaz vedno, ko sem ga videla, kako je luskavica bila prisotna pri njemu, se mi je zelo smilil, prav spomnim se kako sem ga na skrivaj gledala in enkrat tudi zbrala pogum, da sem ga vprašala, če ga kaj srbi in kako se počuti, ko ima to. On pa je bil veseljak, posedel me je v naročje in rekel, da on pozabi, da jo ima, da skuša živeti normalno življenje, da pridejo dnevi, ko ga tudi srbi in takrat se ne počuti dobro, vendar pa se je navadil živeti z njo. Res sem ga občudovala, kako lahko živi z to boleznijo, ker luskavica ni bila pri njemu v nežni obliki, vendar jo je imel po celem telesu.
Ljudje, ko imajo to kronično kožno bolezen, verjamem, da lahko močno poseže v njihovo samozavest in da je njihovo življenje dobesedno prilagojeno tej bolezni, kajti morajo vsake toliko na dermatološki pregled, sprosti se ugotavlja njeno stanje in tako naprej. Sama, ko vidim strica poleti, ko ima oblečene kratke rokave in kratke hlače se mi resnično smili, on je to prejel in niti ne pokaže, da bi ga to spravilo v slabo voljo, verjamem pa, da ima slabe dni, kar je tudi normalno, kajti luskavica je težka kronična bolezen in če je v hujši obliki je to toliko težje. Če se vam pojavijo sumljivi suhi madeži na komolcih obiščite zdravnika, ker je lahko prav luskavica in je dobro, da dermatolog čimprej oceni njeno stanje in predpiše zdravljenje.