Dolgo časa nisem posvečal posebne pozornosti senčilom. Zame so bile zavese pač zavese, rolete pa rolete – nekaj, kar je tam zaradi sence in zasebnosti. Ko sem se preselil na svoje, sem sprva nameraval uporabiti klasične rešitve, dokler mi znanka, ki se ukvarja z notranjim oblikovanjem, ni predlagala, naj razmislim o plisejih. Priznam, takrat sploh nisem imel pojma, kaj so pliseji.
Ko mi je nato pokazala nekaj primerov, sem bil presenečen, saj pliseji niso delovali kot klasična senčila. Bili so bolj del samega prostora – elegantni, minimalistični in zelo prilagodljivi. Najbolj me je navdušilo, da jih lahko pomikaš od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol, tako da imaš kar nekaj možnosti prilagajanja svetlobe in zasebnosti. To se mi je zdelo še kako praktično, še posebej za mojo dnevno sobo, ki je imela precej velika okna, skozi katera je pronicalo veliko svetlobe.
Ker sem bil navdušen, sem se odločil za nakup. Ko so bili pliseji nameščeni, sem takoj opazil razliko. Prostor je bil svetlejši, bolj urejen in nekako bolj dovršen. Niso kričali po pozornosti, a hkrati so naredili velik vtis. Poleg tega so se popolnoma prilegali oknom, tudi tistim, ki so bili nekoliko nenavadnih oblik in dimenzij. Na teh mestih so bile klasične zavese precej nerodne, pliseji pa tega problema niso imeli.
Sčasoma sem odkril še eno prednost. Ugotovil sem, da pliseji niso samo estetski, ampak tudi zelo funkcionalni. Pomagajo pri uravnavanju toplote, zmanjšujejo bleščanje in so zelo enostavni za vzdrževanje. Kar naenkrat niso bili več kompromis, ampak pametna izbira, ki je nisem niti malo obžaloval. Danes so nameščeni v praktično vseh mojih prostorih, saj so mi postali res zelo všeč – tako z estetskega kot tudi s praktičnega in funkcionalnega vidika.